Gospod inšpektor, SUP deska vendarle ni čoln!

Novica o obvezni registraciji supov se je v preteklih dneh razširila hitreje kot blisk. Sprva so naslovi v medijih zavajajoče strašili s splošno mobilizacijo, kasneje pa so se umirili in ugotovili, da gre vendarle le za birokratski zločin nad izposojevalci in drugimi, ki SUP deske uporabljajo za “koristoljubne” namene. A zadeva sploh ni nova, na Bledu recimo, so nekateri supi registrirani že dlje časa …


Oddajate supe in niste z morja? So deske izpravne za celinske vode? (Foto: Tomaž Košir)

Zakon je v veljavi že celih 13 let, izvajati pa so ga na ministrstvu za infrastrukturo in promet aktivno začeli šele letos. Potem, ko je inšpektor na žulj stopil turističnemu delavcu, ki ima pri medijih odprta vrata, so ti v začetku tedna iz tihe težave naredili paniko in reč je prišla na ušesa in oči širše javnosti. Ob vsem prelitem črnilu in spregovorjenih besedah pa nihče ni izpostavil neizpodbitnega, da sup deska pač ni čoln, ampak sodi v kategorijo vodnih desk, tako kot deske za jadranje, deske za jahanje valov, deske za veslanje z rokami kleče in leže, pa tudi bodyboardi … Te kategorije Zakon o plovbi po celinskih vodah in Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah sploh ne poznata, ker pri pripravi zakona pred trinajstimi leti nihče ni razmišljal o tem, da se windsurf in podobne deske lahko trži tudi na celinskih vodah. Danes, ko je supanje po aktivnosti z mnogokratniki preseglo windsurfanje, pa je luknja na široko zazijala in nihče je ne zna pravilno zakrpati. Še najmanj inšpektor za celinske vode, ki je ubral linijo najmanjšega odpora – če nobena krpa luknji ne ustreza, jo raztegneš kolikor se da, pa čeprav potem pušča, samo da je reč odkljukana …


Splošni mediji so v začetku tedna iz tihe težave naredili paniko in reč je prišla do širše javnosti. (Na sliki: objava v časniku Finance)

Vse skupaj se vleče že nekaj mesecev. Ko so na inšpektoratu RS pred približno dvemi leti zaposlili novega inšpektorja za celinske vode, je ta zavihal rokave. Najprej je preučil situacijo, letos pa se je odločil ukrepati … po trinajst let starem zakonu, ker drugega nimamo. In kaj je ugotovil? Da v deželi celinskih voda mnogo reči ne štima. Še posebej ne na področju športnih aktivnostih, ki za svoje dejavnosti uporabljajo plovila. SUP deske je tako na silo stlačil v razdelek “športnih veslaških čolnov” ker jih drugam ni znal, kljub temu, da je iz svoje mreže takoj izpustil vodna kolesa, pa pedaline in podobno plastiko, za katere je  ugotovil, da sodijo med plovila, ki jih ta zakon ne obravnava. Podobno bi moral storiti tudi s supi, a se je odločil drugače in Slovenji prinesel še eno ureditev v kateri smo verjetno edini na celi zemeljski kugli. Uč je sicer najprej vrgel na izposojevalce kajakov in v Posočju ustvaril pravi kažin. Nato je skočil še na rent-a-deske za veslanje, po domače na najemniško supanje in s povečevalnim steklom ugotovil, da zadeve na tem področju štimajo še veliko manj, kot se je zdelo na prvi pogled …

In glede tega je imel prav!

Možakar z grobo oceno še zdaleč ni močno zgrešil. Na suparskem področju resnično vlada kaos, nekakšen divji zahod, kjer poleg kvalitetnih ponudnikov mrgoli zaslužkarjev, dvomljivih inštruktorjev, vodičev, šol … Zanimanje za supanje raste tako hitro, da je stvari potrebno urediti, drugače se bo lahko grdo zapletlo. To je dejstvo! A inšpektor je kljub domnevno dobri nameri zgrešil že prva vratca (deluje menda v želji po zagotavljanju kvalitetene storitve uporabnikom). Namesto da bi rešitev iskal v pobudi k popravku zakona, ki bi ločeno zajel tudi vodno deskarske športe in vpeljal ustrezne rešitve prav za njih, se je naslonil na zakon, ki zadev ne more urediti. Vse kar lahko doseže je predvsem v prid še enega, največjega zaslužkarja – države. Pod krinko zagotavljanja varnosti za ljudi in naravo. In tu vsa doktrina pade. Kako registracija deske za veslanje konkretno pomaga k večji varnosti njenega uporabnika ne zna pojasniti nihče. Obvezni pregled desk naj bi načeloma poskrbel, da starih dotrajanih supov ne bo moč dajati v najem, a roko na srce, to bo k večji varnosti prispevalo minimalno, če sploh. Nova deska z nalepljeno registracijo in rešilnim jopičem pod elastikami na nosu (ja, na čolnu mora biti rešilni jopič) ni nič bolj varna, kot malce starejša deska brez tega, če jo v najem daje kakšen “šalabajzer”. In takšnih žal ni malo …

“Učinek bo prej obraten. Izposojevalci bodo zaradi dodatnih stroškov z registracijo novih desk manjkrat obnavljali svojo opremo za oddajanje. To bo v bistvu pomenilo, da bodo uporabniki na slabšem, saj bodo najemali starejšo in bolj dotrajano opremo, kot so jo do sedaj,” zadevo komentira Gregor Strnad iz trgovine Wasup, ki prodaja in oddaja sup deske, v športnem društvu SUPklub pa Damjan Možina razmišlja takole: “Pri nas največjo pozornost namenjamo izobraževanju, druženju in izletom, povezanim s supom. Resne prednosti registriranih supov pred neregistriranimi za naše kliente ne vidimo, saj je najvecja težava, ki jo pri svojem delu vidimo, pomankljivo znanje. Po našem mnenju je potrebno več pozornosti in časa nameniti suparjem in vsem tistim, ki oddajajo razne “poceni supe sumljive kvalitete”, jih osvestiti, izobraziti. Posebej v športnih klubih registracija, razen birokracije, torej ne prinaša bistvenih sprememb.

Podobno razmišljajo tudi v podjetju Bananaway, pravi Špela Zupanc: “V osnovi bi morali razumeti, da SUP ni plovilo, ampak športni rekvizit, ki so ga ljudje zaradi vsestranske uporabe vzeli za svojega in ga uporabljajo za rekreacijo in zabavo. Močno se strinjamo, da je potrebno poskrbeti za varnost začetnikov, ki se nevarnosti ne zavedajo in teh je na morju še več. Vedno več ljudi sicer že ve, da supanje ne pomeni le stati na desti in v roki držati veslo, zato se sami odločijo za šolo supanja. Ostalim bi moral pomagati izposojevalec opreme, zato bi bilo polj pomembno, da se komercialne ponudnike namesto k administrativnim postopkom, kakršna je registracija supov, pozove k izobraževanju.”


Ta deska je registrirana, a to popolnemu začetniku, ki je sicer reagiral pametno in pokleknil, nič ne pomaga. V najem jo je dobil kljub močnemu vetru, ki je napihljive deske odnašal kot za stavo. Na “krovu” ima rešilni jopič, nima pa deske pripete nase z varnostno vrvico. Zakon pač ne ve, da ta obstaja in čemu je namenjena. (Foto: Tomaž Košir)

Še malce bolj zagonetna stvar postane v Velenju, kjer se društvo Zoo Station sooča še z enim problemom legalizacije svoje komercialne dejavnosti, ali kot pove Miro Škorjanc: “Vsekakor je potrebno zakonsko urediti tudi pogoje izposoje SUP desk, saj si verjetno vsi, ki se s tem ukvarjamo želimo delovati legalno. Z zakoni, ki pri nas veljajo sedaj je to, vsaj kar se celinskih voda tiče, praktično nemogoče. Vse skupaj vidim kot zelo slabo smešnico … Kot prvo, deska ni čoln in nikoli ne bo! Ker v našem centru izposojamo tudi jadralne deske, se sprašujem, ali so tudi to čolni in jih je potrebno registrirati? Če vprašate inšpektorja, verjetno so. Kot drugo, pa se mi pamet ustavi pred paradoksom, ki smo mu priča v primeru Velenjskega jezera. Če jaz odpeljem vse naše čolne (supe in jadralne deske) v Koper na registracijo in uredim vse potrebno, nato pa se odpravim na upravno enoto, kjer naj bi mi na podlagi registracije izdali plovna dovoljenja, se to ne bo zgodilo. Velenjsko jezero namreč nima plovnega reda. Kaj pa sedaj …”

Oglasi naj se tudi zveza.

Sedaj je čas, da v bran razvoja športa in tudi svojih članov – SUP klubov, ki se ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, stopi Surf zveza Slovenije oziroma njena SUP sekcija. Zveza mora postati glasna in javno opozarjati na napake, ki jih dela ministrstvo z uveljavljanjem zastarelega zakona. Sodelovati mora tudi s predlogi za izboljšave in postati kredibilen sogovornik zakonodajalcu. Takšno je njihovo mnenje o nastalem zapletu:

“Stališče SUP sekcije pri Surf zvezi Slovenije, kot krovne organizacije za področje deskanja z veslom, je jasno. Zakonodaja nima nobene zveze z realnostjo in je bila sprejeta, ko deskanja z veslom pri nas še nismo poznali, zato v pripravo ni mogla biti vključena strokovna javnost. Če bi bila, zakon verjetno ne bi bil takšen kot je. Smešno je že to, da se zakon za ponudnike na celinskih vodah razlikuje od tistega za dejavnosti na morju. Gre pravzaprav za diskriminacijo tistih klubov in podjetnikov, ki ne delujejo na Obali. Registracija desk za deskanje z veslom, namenjenih najemu ali drugim komercialnim dejavnostim, seveda na noben način ne more pomagati k večji varnosti, kot to trdi zakonodajalec in tudi ničesar ne ureja. Prej nasprotno. Deskanje z veslom namreč prinaša tudi kar nekaj potencialnih nevarnosti (teh je na morju celo več) za uporabnike, ki se jih mnogi komercialni ponudniki ne zavedajo, posledično pa svojih strank ne poučijo o njih. Z registracijo desk svoje početje legalizirajo, kvaliteta ponudbe pa se s tem niti približno ne izboljša. V SUP sekciji pri SZS smo prepričani, da je potrebno delati predvsem na izobraževanju vseh komercialnih ponudnikov in uzakoniti njihovo znanje, ne pa registracije njihovih desk. Rešitve v to smer pripravljamo tudi sami, a to v Sloveniji žal predstavlja dolgotrajen postopek.”

Pripravlja se celovita prenova Zakona o plovbi po celinskih vodah

K razjasnitvi nekaterih pogledov na zadevo smo povabili tudi pristojno ministrstvo in jim zastavili tri vprašanja:

  • Na kakšen način in na podlagi katerega določila je inšpektor v svojih postopkih ugotovil, da gre v primeru desk za veslanje za plovila, ki sodijo v kategorijo za katero je registracija v primeru pridobitne dejavnosti potrebna?
  • Prosim za razlago v čem se deske za veslanje po slovenski zakonodaji razlikujejo od surf desk (desk za jahanje valov) in desk za jadranje, ki jih proizvajalci in zakonodajalci po vsej EU uvrščajo med športne rekvizite ene kategorije?
  • Nameravate zakon in postopke v zvezi z deskami za veslanje naknadno preučiti in k sodelovanju pri pripravi popravkov povabiti tudi krovno organizacijo za deskanje z veslom (Surf zveza Slovenije)?

Ministrstvo nam je v obsežnem odgovoru na vsa tri vprašanja med drugim pojasnilo, da zagovarjajo odločitev inšpektorja, ki je SUP deske uvrstil med čolne in zadevo pojasnjujejo z določili v zakonu in zakonskih aktih. Ti niso prepričljivi, kakor tudi ne odgovor na drugo vprašanje, zato pa smo lahko bolj zadovoljni s tretjim, ki potrjuje, da ministrstvo že več let pripravlja celovito prenovo Zakona o plovbi po celinskih vodah, ter da bodo k sodelovanju pri pripravi rešitev, ki se bodo dotikale deskanja z veslom, povabili tudi krovno organizacijo, Surf zvezo Slovenije.

Celoten odgovor ministrstva na zastavljena vprašanja najdeš tukaj (klik) …

Zaključka zgodbe verjetno še dolgo ne bomo videli

Do sprejetja popravkov zakona ali uveljavitve novega se bo obstoječi zakon seveda izvajal dalje. Ponudnikom komercialnih storitev torej za ta čas ostane nekaj rešitev. Lahko supe dejansko registrirajo in postanejo legalni, lahko določila zakona ignorirajo in se soočajo z globami, se preselijo na Obalo, ali pa uberejo kako bolj zvito pot in se zakonu izognejo po lisičje. Vsaj eno opcijo za slednje smo našli tudi mi …

Diskusija


Pojdi na vrh