Od Avstrije do Hrvaške, po Dravi, s supom

V sodelovanju s podjetjem Harvey Norman letos raziskujem zanimive kraje in ture po Sloveniji. Projekt smo poimenovali Male avanture in z njim želimo pokazati, da imamo pred nosom čisto prave pustolovščine, ki se jih splača doživeti.

Na prvi Mali avanturi sem tri dni hodil po Kočevskem Rogu, na drugi pa sem veslal po nekaj več kot 100km Drave, od meje do meje. Pot sem opravil skupaj s Sinišo Glogoškim.

Veslanje sva začela na avstrijsko-slovenski meji. Prve zavesljaje sva naredila zgodaj zjutraj še pred sončnim vzhodom. Meglice so dajale občutek magičnosti, gladina je bila popolnoma mirna in veslanje v čisti užitek.

Kmalu pa je sonce zasijalo vsej svojem sijaju. Bilo je prijetno toplo, ne prevroče in ne prehladno. V občasnem vetru se so se že kazali prvi znaki jeseni.

Veslal sem z napihljivim supom od Sipabords (brez motorja, haha). Model Cruiser, ki pride ven prihodnje leto. Je enoslojen in zelo lahek. Zgoraj sem imel še dve suhi vreči s spalko, podlogo, oblekami, nekaj hrane in druge drobnarije.

V zgornjem delu, od avstrijsko-slovenske meje do Maribora, je reka skoraj popolnoma stoječa. Nekajkrat je zapihal veter po dolini navzgor in ko sem takrat stal pri miru, me je dobesedne neslo nazaj proti izviru.

To je zaradi velikega števila hidroelekrarn, ki zaustavljajo reko. Tu je prišla na plano dobra izbira za lahek SUP, ker je pešačenje okoli elektrarn zagotovo najbolj tečen in naporen del potovanja. Včasih je treba izstopiti na levi breg, včasih na desni, kdaj pozvoniti pri vratarju, da odpre vrata, čez eno hidroelektrarno, HE Fala, pa se lahko celo sprehodiš.

A kaj, ko te potem čaka huronski spust po betonskem bregu nazaj do rečne struge.

Noč sva preživela v Rušah ob reki.

Kar je pomenilo, da sva lahko za večerjo naročila dostavo hamburgerjev!

Naslednji dan sva se zbudila v fantastično jutro. Ko je bilo kot ustvarjeno za snemanje. Po poti sva namreč veliko snemala, ker iz vsake Male Avanture narediva tudi kratek video.

Pri tem sva ugotovila, da je GoPro Chesty, nosilec za snemanje s prs, idealen tudi za na SUP. Ni treba lepit tistih nadležnih ploščic, ampak ga samo zahakljaš in gre.

 

Spotoma sva se ustavila še na kavi v Mariboru, kjer so naju v Vodnem stolpu znanci in neznanci pričakali s kavo.

Po jutranjem okrepčilu pa je sledil drugi del reke, ki je tudi najlepši. Med Mariborom in Ptujem namreč Drava prosto teče po stari strugi skozi krajinski park. To pomeni, da je reka končno živa, da so majhne brzice, da čeznjo hodi divjad in da končno ni treba toliko veslat, ker po odsekih reka kar hitro teče.

V tem delu se mi je tudi maščevalo preobilno kosilo. Na eni plitvini sem namreč s smernikom zadel v skalo in naredil salto naprej. Na srečo sem jo skupil samo z majhno odrgnino, a lahko bi se končalo precej hujše. Na moje veliko začudenje je smernik ostal cel. Verjetno zato, ker je karbonski. Dva plastična sem lani pustil v rekah že ob manjših trkih.

Avantura mi je bila všeč zato, ker je ravno prava mešanica med naravo in kulturo. V zgornjem delu teče reka mimo vasic in mest v katerih se lahko skrbiš in ti zato ni treba s sabo imeti toliko hrane in vode, v spodnjem delu pa občutiš pristno naravo in zares uživaš.

Diskusija


Pojdi na vrh