So vaše SUP avanture res varne?

Največja nevarnost supanja so ravno enostavni prvi koraki. Na desko se z veslom lahko spravi tudi nekdo, ki je pred tem vodo gledal zgolj od daleč, čez nekaj minut pa že vesla stoje. Verjetno povsem narobe, a vztrajno in v neznano. Niti slučajno se mu ne sanja kakšne so nevarnosti, ki nanj prežijo v vodi in tudi ob njej. Jih ti poznaš?


Varnostna vrvica ali “leash” bi morala biti obvezna oprema vsakega suparja! Na voljo so različne izvedbe, od takšnih za mirno vodo, za reke, do valovarskih “heavy duty”. Pripenjamo jih okoli gležnja, pod kolenom ali okoli pasu. (Foto: Tomaž košir)

V času počitnic in dopustov se nas bo veliko odpravilo na vodo z desko in veslom. Mnogi prvič, verjetno z izposojeno opremo in popolnoma brez izkušenj. Drugi morda že stotič, pa vseeno še vedno izzivate nesrečo. Nehote seveda, ker vam do sedaj še nihče ni predstavil morebitnih pasti, ki na vas prežijo v vodi in ob njej. A temu verjetno ne bi bilo tako, če bi prve zavesljaje naredili v družbi kvalitetnih inštruktorjev. Ti bi vam že prvi dan na vodi predstavili tudi manj ljubeznivo plat našega športa. Če ste bili na tečaju deskanja z veslom, pa vam zadev o katerih bomo pisali danes tam niso predstavili, ste izbrali napačnega ponudnika. Če ste bili na vodenem izletu, pa se omenjenih zadev niso vsaj držali, če jih že razložili niso, boste naslednjič upajmo izbrali drugega vodiča …

Kaj torej preži na suparja?
Vse kar preži na morjeplovca, jezeroplovca in veslača na reki, pa še kaj zraven!

Deskanje z veslom je dejavnost na vodi, ljudje pa nismo vodne živali, tudi če smo najbolj zagnani surferji. Zato je vodo potrebno spoštovati in spoznavati, le tako se bomo lahko izognili vsem pastem, ki nam jih ta lahko nastavi. Poglejmo nekaj pogostejših težav, napak in nevarnosti, ki jih srečujemo med našimi SUP avanturami:

1. Plitka voda
Plitka voda nas ponavadi navdaja z občutkom varnosti. Tudi zato mnogi suparji, največkrat začetniki in otroci, radi veslajo le tam, kjer v vodi lahko tudi stojijo. A to je izredno nevarno početje! Ob morebitnem padcu bomo z nogami ali drugim delom telesa hitro zadeli ob dno. V najslabšem primeru bomo pridelali boleče podplate, zadnjico, roko … v najslabšem pa si lahko poškodujemo hrbtenico. Velja tudi če je dno mivkasto. Še posebej je nevarno, če bomo z deske padli popolnoma iztegnjeni. V nevarnosti je seveda tudi naša ljuba glava, saj so nepričakovani padci ponavadi nekontrolirani in nikoli ne vemo kako se bomo “zložili” in s katerim delom telesa naprej bomo padli. Zato je eno od pravil supanja, ki se ga žal le redko kdo drži, da v nizki vodi vedno veslamo na kolenih in vstanemo šele tam, kjer bi lahko varno, z vsaj dva metra visokega odskočišča, v vodo skakali tudi na glavo.

2. Objekti pod ali tik nad vodno gladino
Marskije ob obali, pa tudi dlje od nje, se tik pod vodno gladino skrivajo takšni ali drugačni trdi objekti. Lahko so to potopljeni koli starih privezov ali pomolov, skale, betonski bloki ali kaj drugega. Če jih ne opazimo pravočasno, lahko v primeru padca zadanemo v njih in se resno poškodujemo. Padec lahko tudi povzročijo, saj ob takšne objekte lahko zapnemo s smernikom ali veslom. Ob tem lahko poškodujemo opremo in sebe. Za padec je sup veliko nevarnejši, kot druga plovila na vesla, saj na relativno nestabilni in majhni deski (v primerjavi s čolni, kanuji itd …) stojimo pokonci, kar poveča možnost, da se prekucnemo. Ker smo pokončni, so pri padcu seveda tudi sile večje, kot če se prekucnemo iz kakega kanuja. Če vemo, da veslamo na območju, kjer so pod vodo pasti v obliki trdih predmetov, objektov, se jim probajmo izogniti. Vsekakor pa tam ne poskušajmo novih prijemov, tehnik in obratov. Vsakdo lahko pade in ponavadi se to zgodi ravno tam, kjer je najmanj zaželjeno! Na Bledu, ob peščeni obali pri kampu Zaka, naprimer, je nekaj potopljenih kolov. Kljub temu se veliko ljudi uči supanja ravno tam. Ob tem se vozijo mimo in čez te kole, padajo, celo skačejo v vodo, ko se veslanja naveličajo pa se za šalo porivajo z desk. Le sreča je verjetno kriva, da se še nihče ni poškodoval.


Med veslanjem ves čas pozorno spremljajmo okolico. Nevihti se bomo seveda umaknili na kopno, če je to le mogoče. (Foto: Daša Novak)

3. Neprijazna obala
To je obala, kjer nimamo idelanega vhoda v vodo, z enakomernim in počasnim spuščanjem dna. Lahko je zgolj betonska, odrezana, kot pomol. Lahko je dejansko pomol, ob njem pa takoj globoka voda. Tu velja podobno, kot za plitvo vodo. Dokler nismo od skalnate, betonske ali lesene obale, oziroma pomola, oddaljeni vsaj eno dolžino deske, veslajmo kleče. Nevešči suparji in začetniki velikokrat poskušajo s kakšnega pomola stopiti direktno na desko, ki jo pred tem položijo v vodo. Ob tem se jim deska seveda odmakne, oni pa padejo, če imajo srečo, z glavo le kak centimeter od roba pomola. Zelo nevarno!

4. Veter in tokovi
Tudi če smo le deset metrov od plaže, pa začne pihati močan veter z obale, imamo lahko težave, saj nas začne odnašati. Veter pa nas lahko preseneti kjerkoli in v katerikoli smeri. S SUP desko je seveda mogoče veslati proti vetru in valovom, v najslabšem primeru pokleknemo in zmanjšamo upor svojega telesa, a to deluje le do neke mere. Ko veter postane premočan se trudimo zaman, dokler ne omagamo. Veter vodo tudi razburka, nastanejo valovi, zato več padamo z deske in izredno hitro izgubljamo energijo. Vsako plezanje nazaj na desko nam pobere ogromno moči, sploh če nas grabi panika. Podobno je seveda, če se znajdemo v močnih tokovih, ni nujno, da jih spremlja veter. V takšnih siuacijah na nas preži več nevarnosti. Prva je seveda ta, da se ne moremo vrniti na obalo, druga je lahko ta, da nas veter ali tok nese proti neprijazni obali, lahko proti skalam ali stenam. Tretja je ta, da nam odnese desko. Tu velja omeniti obvezno uporabo varnostne vrvice. Če imamo desko z “leashom” privezano nase, nam ne bo ušla, če jo nimamo pa nam lahko v nekaj sekundah pobegne tako daleč, da je ne bomo več ujeli. Če nič drugega, bomo ob zajeten kupček denarja, lahko pa smo tudi v resnih škripcih, ko izmozgani in v šoku ostanemo še brez svojega edinega “plovca”, morda daleč od obale. Še posebej hitro veter odnese napihljive deske in že nekaj vozlov prepiha je lahko dovolj, da supa ne ujamemo več. Varnostna vrvica je tudi zaradi tega obvezna oprema vsakega suparja. Če ste si sup izposodili, pa vam zraven niso dali vrvice, jo zahtevajte. Če je nimajo, si desko izposodite drugje. Pozor! Pri uporabi vrvice je ena izjema. O njej v naslednji točki.

5. Reke z znatnim pretokom
Kadar veslamo po popolnoma mirnih rekah, to ne velja nujno, čim pa ima reka znaten pretok, moramo upoštevati vse nevarnosti, ki prežijo v njih. O divjih vodah tu ne bomo govorili, saj naj velja, da se s supom na divje in tudi le skoraj divje vode podajo le tisti, ki točno vedo kaj počnejo. A tudi, če voda ni divja, obstajajo nevarnosti. Prva je, da nam tok desko v primeru padca odnese. Težko jo bomo ujeli, lahko pa, da se reka malo nižje umiri in nas bo deska počakala tam. “Saj je tu varnostna vrvica,” boste rekli, a čim je govora o znatnem pretoku, torej opaznem toku, je vrvica lahko nevarnost sama zase. Ujame se namreč lahko za skale, veje ali kaj drugega na dnu reke in nas potegne pod vodo. Zato je na takšnih rekah uporaba vrvice priporočljive le, če imamo takšno, ki jo lahko s telesa odpremo v trenutku. Ponavadi jih spoznamo po tem, da si jih ne pritrdimo na noge, ampak okoli pasu, da jih lažje in vedno dosežemo.


Tudi na bolj mirnih rekah bodimo pozorni na nevarnosti povezane s tekočo vodo. Če je tok znaten, uporabimo le varnostne vrvice, ki omogočajo odpenjanje v hipu, s sidriščem okoli pasu. (Foto: Tomaž Košir)

6. Drugi deskarji z veslom
Veslanje v skupini je seveda super reč in odlična oblika druženja, a pri tem moramo paziti, da smo dovolj oddaljeni en od drugega. Splošno pravilo veleva, da mora biti med dvema veslačema za dolžino ene deske prostora. Ob padcu lahko namreč z veslom poškodujemo kolega, ali pa zadanemo ob njegovo desko, kar je zoprno še posebej če ta ni napihljiva. Če gledate tekmovalce na tekmah boste seveda videli, da se tega ne držijo, a tam je to razumljivo, tako kot je razumljivo, da se pri dirkah formule 1 ne držijo običajnih cestnih pravil o varnostni razdalji. Tekmovalci vedo kaj tvegajo za rezultat. Nam za zabavo ni potrebno.

7. Nepričakovani padci
Veliko je tistih, ki smo že padli povsem nepričakovano in nenadzorovano. Načeloma to ni nič groznega, lahko pa tudi je! Problem supanja, ki to na prvi pogled ni, je dejstvo, da se s to vrsto deskanja, vsaj rekreativno, lahko ukvarja prav vsak. Ker za prve zavesljaje ponavadi ni potrebno veliko časa, se na vodi in na deski velikokrat znajdejo tudi ljudje, ki do sedaj v življanju niso počeli nič podobnega. Niso surfali, niso kajtali, niso windsurfali in niso veslali.  Med temi so (ste) morda tudi takšni, katerih glava se še nikoli ni nepričakovano in nezaželjeno potopila pod vodno gladino. Ko tak človek nepričakovano pade v vodo in se pri tem cel potopi pod gladino, lahko pride do panike in v določenih primerih tudi do usodne napake – globokega vdiha, ko so usta še pod vodo. Rezultat je lahko usoden. Še bolj absurdno je, da se na supanje včasih odpravijo ljudje, ki ne znajo plavati, ker jim prijatelji, izposojevalci opreme, prodajalci … zagotovijo, da s supa pač ne padeš. Ne nasedajte takšnim trikom. S supa lahko pade prav vsak, tudi če je deska ogromna. Voda je nestabilna in nepredvidljiva podlaga, zato mora vsakdo, ki supa znati tudi plavati! “Kaj pa rešilni jopič,” boste zabrusili. Običajni jopiči, tudi tisti narejeni za windsurf in kajt uporabo, bodo pri supanju zelo moteči. Seveda obstajajo takšni, ki so narejeni posebej za deskanje z veslom, med njimi so tudi napihljivi, a so dragi in težko jih je dobiti, zato ta trenutek v Evropi rešilni jopiči ne veljajo za obvezno varnostno opremo in le redko kdo jih uporablja med supanjem. Drugače je v ZDA, a tudi tam delajo na tem, da bi namesto jopiča postala obvezna varnostna vrvica.

8. Trda in težka deska
Ta težava je doma predvsem pri SUP surfanju ali pri spustih z vetrom, se pa zgodi tudi na mirni vodi. Ker imamo deske vedno pritrjene nase z varnostnimi vrvicami, se nam lahko zgodi, da našo težko prijateljico, ki je pri jahanju valov ali na downwindu največkrat trde narave, “leash” po padcu potegne naravnost v nas. Največkrat tako, kot bi jo izstrelil s fračo, saj se vrvica najprej napne, nato pa kot elastika desko potegne nazaj. Seveda s smerniki naprej, saj je vrvica ponavadi pritrjena na rep deske. To zna boleti, mnogi pa so že pridelali lepo število šivovo na glavi, bokih, ramah … Temu se lahko izognemo z uporabo dovolj dolge in prave vrvice. Obstaja jih namreč več vrst, bistveno pa se ločijo na takšne za mirno vodo in takšne za valove. Dolžina raztegnjenega “leasha” naj bo enaka ali podobna dolžini deske, po padcu pa si glavo preventivno vedno zavarujmo z rokami.


Supanje na valovih ali SUP surfanje. Tudi, ko val ni velik ob padcih pazimo na glavo, saj so SUP deske lahko zelo težke, smerniki pa ostri. (Foto: Tomaž Košir)

9. Skriti tokovi
Spet smo pri SUP surfanju. Predvsem tam kjer so lepi valovi za jahanje, se namreč najdejo tudi zoprni tokovi, ki nas želijo odnesti proč od obale. No lahko se pojavijo kjerkoli, ni potrebno, da smo na surf spotu. V angleščini in surfaški internacionalščini jim pravijo “rip”. Tak tok se ustvari zato, ker valovi vodo porivajo proti obali, ta pa se mora nato nekako vrniti nazaj. Ponavadi zato ustvari kanal, ki ga ne vidimo, če nimamo izkušenega očesa, kjer voda potuje proč od obale. Ta tok je lahko zelo močan in največkrat nimamo nobene šanse, če želimo plavati proti njemu. Če uporabljamo varnostno vrvico, ni problema, ker se lahko oprimemo deske, z veslom pa se iz toka lažje rešimo. Problem je, če se v takšnem toku znajdemo brez deske. takrat si velja zapomniti, da so takšni kanali lahko široki le nekaj metrov. Ne torej plavati naravnost proti obali, ampak najprej vzporedno z njo. Ko začutimo, da smo izplavali iz toka, se lahko lažje vrnemo na obalo. Pri tem velja opozoriti, da zadeva ni več tako preprosta, ko se igramo z velikimi valovi. Takrat smo brez deske hitro lahko v škripcih tudi če izplavamo iz “ripa”. Na Jadranu takšnih tokov ne poznamo prav dobro, po svetu, ob oceanih pa vsako leto beležijo smrtne primere povezane z njimi. Razlog za utopitev je ponavadi izčrpanost, ker ljudje poskušajo kljubovati tokovom in plavajo proti njim. “Rip” največkrat omaga še relativno blizu obale, v primerih res močnih tokov, pa nas lahko odnese tudi na odprto morje. Še posebej kadar se obalni “rip” spoprijatelji z “off shore” vetrom in tokovi (valovi), ki jih ustvari. Ko prvi spusti, nas zajame drugi in nas vleče še dlje od kopnega.

10. Poškodbe zaradi nepravilne tehnike in opreme
Predvsem predolgo ali prekratko veslo in nepravilna tehnika veslanja sta kriva za kronične bolečine v ramenskem obroču pa tudi v komolcih, zapestjih in hrbtu. Zadeva gre lahko tako daleč, da moramo veslanje za lep čas opustiti. Vsakdo, ki veliko vesla naj se nauči pravilne tehnike, torej veslanja z uporabo celega telesa. Prav tako naj poskrbi, da bo veslo pravilne velikosti, tako po površini lista, kot dolžini celega vesla. Priporočamo, da se o tem posvetujete z izkušenim inštruktorjem supanja, ki sledi novostim. Supanje je mlad šport in nova dognanja hitro spreminjajo tudi naš pogled na opremo. Pri veslih je že tako: kar je bila še lani idealna dolžina, danes za večino uporabnikov velja za predolgo veslo.

11. Precenjene sposobnosti oziroma slaba pripava na turo
Supanje je seveda tudi odlična opcija za raziskovanje. Dnevne ali celo večdnevne ture s SUP deskami so lahko nepozabno doživetje, a že nekajurni izlet v sosednji zaliv se lahko sprevrže v nočno moro, če nam na poti zmanjka moči, se nam poškoduje oprema ali nas ujame hudo poslabšanje vremena. Še posebej nevihte z grmenjem in strelami niso idealna družba za nas s karbonskim veslom v rokah. Prav tako ne močni vetrovi in valovi, če tega nismo vajeni. Vse napihljive deske so v močnem vetru zelo neubogljive! Zato pred takšnim podvigom vedno preverimo vremensko napoved in se na vodo odpravimo samo, če ni nobenega dvoma, da bo vreme zdržalo.  Pogledamo tudi napoved za vetrove in seveda realno ocenimo svoje sposobnosti glede na zastavljen izziv. Če bomo sami suvereno opravili s turo, bomo tudi na opremo lahko bolje pazili in je ne bomo kritično poškodovali. Pri napihljivih deskah dvakrat preverimo, da je ventil 100% zaprt in da deska tesni. Še posebej pazljivi bodimo, ko je voda hladna, najbolj seveda pozimi! Ne nasedajte proizvajalcem, ki vam obljubljajo dodatno varnost zaradi posebnih lastnosti in dodatkov v njihovih deskah. Nobena tehnična rešitev vas ne more zaščititi pred vsemi težavami, ki jih lahko povzroči vreme, utrujenost … Vse je na vas in vaših pravilnih odločitvah.

12. Drugi ljudje v vodi
Ti največkrat niso nevarni nam, ampak mi njim. Če deska, še posebej trda, ki jo katapultirate izpod nog, ko padete, zadane v glavo bližnjega plavalca, ga lahko hudo poškoduje! Nekoliko nevarnost omilimo, če uporabljamo varnostno vrvico, a v gneči bo ta predolga, da bi zaščitila vse okoli nas. Zato v primeru, da se znajdete med plavalci, veslajte na kolenih in vstanite šele, ko se boste oddaljili od njih.

13. Vodni promet
Zdi se logično, pa marsikdo vseeno pozabi, da nas na vodi, še posebej na morju, lahko ogroža tudi promet z večjimi plovili. A ne le na morju! Znane so zgodbe o žrtvah med windsurferji na Gardskem jezeru, ki jih je povozil hidrogliser, ko je ta še vozil do Torbol na severni obali. No, suparji smo v očeh kapitanov takih plovil še manj vidni. Še posebej, če pademo. Zato se moramo paziti tudi manjših in hitrih gliserjev, jadrnic in celo kakšnega gumenjaka z malce opitim počitniškim ribičem za krmilom. Ne računajmo na to, da nas bo človek za krmilom vedno opazil in se nam izognil. Raje izberimo varnejšo pot, bližje obali ali proč od bolj prometnih linij. Še posebej pozorni bodimo v bližini izstopov iz marin. Vedno bodimo pozorni na vse kar se dogaja okoli nas. 360-stopinjsko zavedanje okolice naj bo pravilo!

Če potegnemo črto …

Supanje je varen šport, če le upoštevamo nekatera pravila!

Za varno supanje se moramo najprej zavedati, da smo na vodi v okolju, ki ni naše domače. Zavedati se moramo, kakšne nevarnosti prežijo na nas in kako se jim izogniti. Najbolje bomo naredili, če bomo pred supanjem preverili vremensko napoved in stanje na morju, jezeru ali reki, pravilno ocenili svoje sposobnosti in jim prilagodili turo ali početje (pa tudi naša oblačila), si pred odhodom na vodo desko privezali nase s primerno varnostno vrvico, pazili da sebe in drugih ne bomo po nepotrebnem izpostavljali nevarnostim v primeru padca, med veslanjem pa bomo ves čas pozorno spremljali okolico. Dokler vam vse to ne pride v kri, si vse skupaj zapišite na listek papirja, ki ga vedno preverite preden se lotite vesla. Aja, pa ne pozabite na dobro in naravno sončno kremo!


Irec Paul Byrne, trener inštruktorjev z licenco ASI, nadzira vadbo prikaza pravilnega zaveslaja, lani na ASI delavnici v Portorožu. Napačno veslanje je hitro lahko vzrok za bolečine v ramenih, komolcih in zapestjih, pa tudi hrbtu. Žal mnogi samooklicani inštruktorji niti sami ne znajo veslati pravilno. Da ne bo bolelo, izbirajte preizkušene! (Foto: Tomaž Košir)

Diskusija


Pojdi na vrh